CCD

Polprevodniško svetlobno tipalo ali senzor digitalne kamere, ki svetlobo pretvarja v digitalni zapis. (EDF)

CMYK

Slikovni zapis z osnovnimi tiskarskimi barvami: ciansko modra, škrlatna, rumena, črna. Vse knjige in revije so natisnjene v tehniki CMYK. (EDF)

DIGITALIZACIJA

Postopek pretvarjanje svetlostnih ali barvnih vrednosti v numerični zapis. (EDF)

EPS

Standardni slikovni format, ki ga uporabljajo predvsem profesionalci. (EDF)

F/število

Odprtost zaslonke opisujemo z f/številom, npr.: f/2,8 ali f/16:manjša kot je številka pod f, bolj odprta je zaslonka in več svetlobe pada na svetlobno tipalo in obratno. Vrednost f/število vpliva tudi na globinsko ostrino fotografije. (EDF)

GLOBINSKA OSTRINA

Območje med najbolj oddaljenim in najbližjim delom motiva, ki je videti ostro. Globinsko ostrino določata dva faktorja: oddaljenost od predmeta in odprtost zaslonke. Zapiranje zaslonke-večje f/števila , npr. f/22, pomeni večjo globinsko ostrino kot pri bolj odprti zaslonki. (EDF)

GORIŠČNICA

Točka, v kateri daje objektiv ostro sliko (točka fokusa). (EDF)

HISTOGRAM

Grafični prikaz vrednosti posameznih tonov, ki sestavljajo digitalno sliko. (EDF)

RASTER

Pravokotna mreža slikovnih elementov ali slikovnih pik. (EDF)

SIVINSKA SKALA

Način zapisa črno-belih digitalnih slik. Prehod od črne k beli je razdeljen na 256 korakov, ravno dovolj, da človeško oko ne zazna posameznih pasov. (EDF)

ŠUM

Tako kot se pri uporabi klasičnega visoko občutljivega fotografskega filma ne moremo izogniti zrnatosti posnetka, se pri digitalnih kamerah ne moremo izogniti šumu, kadar slikamo z visoko občutljivostjo ISO. Zaradi prešibke svetlobe se v senčnih delih slike pojavijo svetle motnje. (EDF)

ZAKLOP

Mehanizem v fotografskem aparatu za določanje trajanja osvetlitve filma ali svetlobnega tipala. (EDF)

ZASLONKA

Je okrogla nastavljiva odprtina v objektivu kamere. namenjena je kontroli količine svetlobe, ki pada na film klasičnih kamer oz.na slikovni senzor pri digitalnih kamerah. (EDF)

ČASI

Hiter 1/1000s, 1/500s, 1/250s Običajen 1/125s, 1/60s Počasen 1/30s, 1/15s Zelo počasen 1/8s, 1/4s Dolg 1/2s, 1s.

ZASLONKA

Mala 1.4, 2.0, 2.8. Srednje velika 4, 5.6. Velika 8, 10. Zelo velika 16, 22, 32, 44.

AF SERVO

Autofocus Servo se nanaša na sposobnost fotoaparata, da nenehno ostri sliko premikajočega se objekta. To je funkcija, ki jo ponavadi najdemo pri digitalnih SLR kamerah. Funkcijo v glavnem uporabljajo športni fotografi in fotografi, ki slikajo divje živali, saj imajo premikajoč se objekt nenehno izostren.

IMAGE STABILIZATION

Stabilizacija slike - zoom ali telefoto objektivi SLR kamer imajo ponavadi t.i. stabilizacijo slike (image stabilization). Lahko jo imajo tudi digitalne video kamere z velikim zoomom. Druga oblika stabilizacije slike se imenuje ‘’anti-shake’’ oz. funkcija proti stresanju.

Stabilizacija slike pomaga umiriti sliko, ki je projecirana nazaj v kamero z uporabo lebdečega’’ optičnega elementa – po navadi povezanega s hitro vrtečim se giroskopom – ki pomaga kompenzirati visoko frekvenco vibracij (na primer tresenje rok) pri daljšem odprtju zaslonke. Canon EF SLR leče s stabilizacijo slike imajo oznako IS, Nikon pa uporablja VR "Vibration Reduction".

Stabilizacija slike pomaga, da fotografije, ki jih slikate ‘’iz roke’’ kamera slika skoraj dvakrat počasneje kot brez stabilizatorja slike. Na primer, če bi hoteli hitrost zaslonke 1/500s za fotografiranje določenega prizora, bi s stabilizacijo slike to lahko storili z le 1/125s (4x počasneje). To je zelo uporabno, če fotografiramo premikajoče se objekte pri slabi svetlobi.

SHARPENING

Ostrenje – Obstajata dve vrsti ostrine in pomembno je, da ju ne zamešamo. Optično ostrino določata kvaliteta objektiva in senzorja. ‘’Software’’ ostrina pa ustvari optično iluzijo ostrine, saj naredi robove bolj kontrastne. Takšno ostrenje seveda ne more preseči kvalitete resolucije kamere, temveč le pomaga poudariti slikane detajle.

IN-CAMERA SHARPENING

‘’Avtomatično ostrenje’’ - Digitalne kamere, kot del njihovega prednastavljenega programa, dodajo delno ostrenje, zato da nevtralizirajo učinke interpolacije barv med procesom barvnega filtriranja (ki rahlo zmehča sliko). Potrebno pa je opozoriti, da bo preveč avtomatičnega ostrenja ustvarilo sij in zvečalo vidljivost šuma in drugih nepravilnosti. Digitalne in SLR kamere uporabniku omogočijo kontroliranje ostrenja, ali pa kar izključitev te funkcije.

SHARPENING WITH SOFTWARE

Ostrenje z računalniškim programom – Če kamera dovoljuje fotografiranje v RAW načinu, se lahko funkcija ‘’in-camera sharpening’’ kasneje izniči z računalniškim programom. Tako se lahko takrat odločite kakšno ostrenje želite in se lahko izognete šumu, siju in drugim ‘’napakam’’.
Če se slika v JPEG, je priporočljivo, da se uporabi rahlo avtomatično ostrenje (in camera sharpening), na primer "Low" ali "Normal", saj je z navadnim softwareom težko doseči enako stopnjo ostrine. Eden od razlogov za to je ta, da je avtomatično ostrenje uporabljeno pred JPEG kompresijo, medtem ko je ostrenje z računalniškim programom uporabljeno po JPEG kompresiji. Prav zato so robovi JPEG kompresiranih kvadratov bolj vidni. Če avtomatsko ostrenje ni dovolj, se dodatna ostrina lahko še vedno ustvari z računalniškim programom. To je veliko lažje kot popravljanje premočne ostrine.

EXIF

EXIF (Exchangeable Image File) je standarden format za shranjevanje informacij o digitalnih posnetkih. Skoraj vsi novejši digitalni fotoaparati shranjujejo EXIF ''zapiske'' o posameznem posnetku. Ponavadi so to informacije o času osvetlite, odprtosti zaslonke, času in datumu posnetka, ISO vrednosti, uporabi ali neuporabi fleša, goriščno razdaljo... Exif informacije so zelo uporabne, saj nam ni treba skrbeti za to, da bi pozabili katere nastavitve smo uporabili pri posnetku. .

ISO

Kratica ISO (International Standards Organization) na splošno pomeni mednarodni standard. V digitalni fotografiji pa občutljivost tipala na svetlobo. Večja vrednost pomeni večjo občutljivost, npr. ISO 200 predstavlja dvakrat večjo občutljivost kot ISO 100. Večje ISO vrednosti pomenijo večjo zrnatost slike oziroma višji šum. Z višanjem ISO pridobimo na nezaželenem šumu. Občutljivost se ponavadi zvišuje, ko nam zgornji dve nastavitvi več ne dasta optimalnih pogojev za željen način slikanja.

GAMMA

Gamma - Merska enota za določanje stopnje kontrasta posnetega na gravitacijski krivuliji. Visok kontrast pomeni visoko gammo in obratno. Gamma Correction pa pomeni referenco pravilnega izrisa posnetka na ekranu.

JPEG

JPEG (Joint Photographic Experts Group) - Mednarodno ime za JPEG zapis slikovnega podatka. To je najbolj razširjen in največkrat uporabljen format digitalnega posnetka. Je univerzalno združljiv z računalniškimi programi  za urejanje, popravljanje in pregledovanje posnetkov. Format dovoljuje, da se posnetek kompresira s faktorjem 10 do 20, v primerjavi z nekompresiranim originalom, z zelo majhno vidno izgubo na kvaliteti.

MACRO

Macro - Možnost fotografiranja iz zelo majhne razdalje. Makro posnetke ponavadi dosežemo z makro objektivi. Le-ti omogočajo ostrenje do neskončnosti oziroma do zelo majhnih razdalj. Takšni objektivi ponavadi zajamejo objekt v razmerji 1:2 ali celo 1:1 (realna velikost).

PIXEL

Točka, pika, element CCD tipala (CCD - Charged Coupled Device, svetlobno občutljiv čip, ki ga naprave uporabljajo za zbiranje podatkov slike). Digitalni posnetek je podoben mreži z vrstami in kolonami, ki shranjujejo vrednosti pikslov, ki jih naredi tipalo. Piksli v digitalni obliki nimajo velikosti, dokler jih ne pogledamo na monitorju ali jih natisnemo. Na primer, na 4x6 inčnem natisnjenem posnetku, bi vsak piksel (posnetka 5 megapikslov) meril le 0,01mm, medtem ko bi na 8x10 inčnem natisnjenem posnetku meril 0,05mm.

RAW

RAW je zapis podatka, ki je surov in ni kompresiran. Večina digitalnih kamer fotografijo, ki jo posnamete, takoj kompresira. To je uporabno zato, da ostanejo velikosti datotek oziroma posnetkov majhne (npr. JPEG kompresija), samodejno se popravijo barve, tako da vam tega ni potrebno narediti. RAW pa je uporaben takrat, ko želimo imeti več nadzora nad posnetki. RAW način ne kompresira posnetkov in jih pusti popolnoma nespremenjene. Je pa zato datoteka oziroma posnetek, ki je posnet v RAW-u toliko večji (ponavadi dva do trikrat) od navadnega JPEG posnetka. Takšne posnetke ponavadi kasneje obdelamo z računalnikom.

RESOLUTION

Resolucija je kvaliteta izrisa posnetka. Pri kamerah je resolucija definirana kot število megapikslov (ali milijonov megapislov), ki so zajeti v eni fotografiji. Resolucijo lahko izračunamo z množenjem pikslov po dolžini in širini tipala.

WHITE BALANCE

Človeške oči ponavadi kompenzirajo svetlobne pogoje z različno temperaturo barv. Digitalna kamera pa mora najti referenčno točko, ki ji predstavlja belo barvo. Glede na to belo točko izračuna vse preostale barve. Večina digitalnih kamer ima možnost avtomatske določitve beline, kjer kamera preuči splošne barve objekta in izračuna najbolj primerno stopnjo ''white balance''. Nekatere kamere pa imajo tudi možnost ročne nastavitve, kjer pred posnetkom določite točko, ki naj bi predstavljala belo oz. nevtralno sivo. Kamera bo nato uporabila to določitev ob posnetku.

TIFF

TIFF (Tagged Image File Format) je univerzalen format posnetka, ki je združljiv z večino računalniških programov za gledanje in popravljanje posnetkov. Ta format lahko kompresiramo na primer s programom WinZip. TIFF format je večinoma uporabljen kot končni format v tiskarski industriji. Mnoge kamere imajo možnost TIFF-a, nekompresirane oblike posnetkov, v nasprotju s kompresiranimi JPEG. Vendar, če ima kamera možnost fotografiranja v RAW obliki, je le-ta boljša alternativa kot TIFF.

SENSOR

Digitalni fotoaparati imajo namesto filma svetlobno občutljiv senzor oz. tipalo. Tipalo je sestavljeno iz mnogo točkovnih senzorjev, ki odbijejo svetlobo in zapišejo podatke v binarni obliki v surovo datoteko. Število megapikslov nam pove, koliko slikovnih točk ima tipalo. Obstajajo različne vrste tipal – CCD, CMOS, JFET LBCAST...